Obrazložitev sprememb na področju zaračunavanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2018 - NUSZ

Zaradi povečanega števila vprašanj s strani občanov v zvezi z izdanimi odločbami Finančne uprave Republike Slovenije o višini nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo) v letu 2018, vam pošiljamo obrazložitev.

Nadomestilo je dajatev, ki jo je v slovenski prostor v letu 1984 uvedel Zakon o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84; v nadaljevanju: ZSZ). Čeprav je ZSZ s sprejetjem novega istoimenskega zakona prenehal veljati v letu 1997 in je slednji prenehal veljati s sprejetjem nove prostorske zakonodaje v letu 2002 oz. 2007, je poglavje VI. iz ZSZ, ki ureja nadomestilo, ostalo v veljavi v vseh navedenih zakonskih ureditvah. Zakonodajalec je predvideval, da bo nadomestilo v samostojni državi Sloveniji prehodnega značaja in bo veljalo do uveljavitve predpisov, ki bodo uredili obdavčitev nepremičnin. Ker zakona o davku na nepremičnine, katerega sprejem je bil predviden že sredi devetdesetih let, še vedno nimamo in se nadomestilo še vedno uporablja, je v sistem interventno posegel zakon o graditvi objektov s spremembami in dopolnitvami v letu 2002 in v letu 2004 (v nadaljevanju: ZGO). Da bi odpravil dvoumnosti, ki so se pojavljale v praksi, je ZGO za namen obračunavanja nadomestila konkretiziral opredelitve v zvezi z zazidanimi in nezazidanimi stavbnimi zemljišči, a temeljev sistema in instrumenta ni spremenil.

 

Občina Ribnica na Pohorju je v decembru 2003 sprejela Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ribnica na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik, št. 31/03; v nadaljevanju: odlok), s katerim je uredila plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na svojem območju v skladu z določili ZGO. V letu 2004 in 2007 je občina odlok še dopolnila (Medobčinski uradni vestnik, št. 19/04 in 35/07).

 

Na podlagi Sistemskih priporočil za izboljšanje sistema za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (Ministrstvo za okolje in prostor, št. 35206-3/2016-77; Ministrstvo za finance, št. 422-94/2016; Ministrstvo za javno upravo, št. 007-896/2014), z dne 16. 09. 2016, Opozorila Ministrstva za okolje in prostor občinam glede zakonitosti odlokov o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča št.: 35016-24/2017-1, z dne, 3. 7. 2017, v skladu z 59. členom Zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni list RS, št. 80/16, 33/17) ter Odlokom o občinskem prostorskem načrtu občine Ribnica na Pohorju (Medobčinski uradni vestnik, št. 3/17, 26/17 – tehnični popravek), je bila občina primorana pristopiti k dodatni ureditvi in uskladitvi svojega odloka.

 

Zaradi pravnih podlag, ki omogočajo sprejetje novega odloka, ne pa tudi sprememb in dopolnitev obstoječega, je občina pripravila novi odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča v Občini Ribnica na Pohorju.

 

Pri tem ohranja dosedanji koncept, sistem vrednotenja, način točkovanja in način izračunavanja nadomestila. To pomeni, da ohranja vse ključne elemente ureditve nadomestila in izračunavanja njegove višine, spreminja pa le tiste dele, ki pomenijo uskladitev s predpisi, uskladitev z nekaterimi, v glavnem tehničnimi priporočili države in predvsem uskladitev z novimi prostorskimi akti občine.

Najpomembnejša novost zaradi katere lahko prihaja do večjih odstopan višine nadomestila napram višini nadomestila po starem odloku je, da po novem odloku površin objektov na osnovi katere se izračuna nadomestilo ne sporočajo občani sami, vendar se le te povzamejo iz uradnih evidenc Geodetske uprave RS. Uporablja se neto tlorisna površina objekta, ki zajema vse zaprte površine objekta, vključno s kletjo, garažo,... površine odprtih prostorov (balkoni, terase) so od površine, ki se uporablja za izračun nadomestila odštete. V starem odloku se je za izračun nadomestila upoštevala čista tlorisna površina, ki je zajemala le površino zaprtih prostorov stanovanjskega objekta brez stopnišč, kleti in odprtih površin (balkoni, terase). Potrebno je tudi omeniti, minimalno spremembo, ki jo prinaša dodatno točkovano telekomunikacijsko omrežje (15 točk) na katerega ima možnost priklopa vsako gospodinjstvo v občini.

 

Nadomestilo je opredeljeno kot dajatev, ki jo plačujejo zavezanci kot nadomestilo za uporabo zazidanega oz. nezazidanega stavbnega zemljišča. Je izvirni prihodek občinskega proračuna. Zavezanci za plačilo so pravne in fizične osebe, ki so lastniki ali najemniki stavb oz. stavbnih zemljišč, plačuje pa se v vseh občinah v Sloveniji. Z zakonom je določeno, za katera stavbna zemljišča se nadomestilo ne plačuje (izvzeta so stavbna zemljišča za potrebe obrambe, objekti tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, objekti mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, stavbe, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, objekti gospodarske javne infrastrukture ter nezazidana stavbna zemljišča za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave ter gospodarske javne infrastrukture).

 

Nadomestilo se plačuje za uporabo zazidanega in za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča.

 

Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske oz. poslovne površine stavbe, pri čemer ZSZ definira, kaj je stanovanjska in kaj poslovna površina, ZGO pa konkretizira, katera stavbna zemljišča se štejejo za zazidana in iz katerih virov se črpajo oz. uporabljajo podatki. Izpostaviti je treba, da lahko občina z odlokom, s katerim podrobneje uredi nadomestilo, določi, da se za poslovne površine poleg površine stavb štejejo tudi zemljišča, na katerih se opravlja poslovna dejavnost, kot npr. delavnice na prostem, nepokrita skladišča, parkirišča ipd.

 

Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, pri čemer ZGO podrobno opredeljuje, katera stavbna zemljišča se štejejo za nezazidana. Kot je ustavno sodišče že večkrat odločilo, je nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče mogoče zaračunati oz. ga je treba plačati, če je zemljišče (zemljiška parcela) komunalno opremljeno, t.j. da ima dostop do javnega cestnega omrežja in če je za zemljišče možno izvesti priključke na javni vodovod, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oz. malih čistilnih naprav. ZGO določa še, da se za nezazidano stavbno zemljišče štejejo tudi zemljiške parcele, za katere je z izvedbenim prostorskim načrtom določeno, da so namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin, če izpolnjujejo določene pogoje.

 

Občina Ribnica na Pohorju z odlokom podrobneje ureja odmero in plačevanje nadomestila za svoje območje. Z odlokom določa območje, na katerem se plačuje nadomestilo, opredeljuje merila za odmero in njihovo točkovanje, določa vrednost točke za odmero, predpisuje način odmere in določa oprostitve plačevanja nadomestila.

 

Nobene od navedenih sestavin odloka o nadomestilu občina ne določa na novo, ampak jih povzema po veljavni ureditvi. Pri tem prilagaja le območja, na katerih se plačuje nadomestilo. Občina ohranja doslej opredeljene oprostitve plačevanja nadomestila.

 

S spoštovanjem,

 

Pripravil:

Rok DRŽEČNIK                                                                                                    Župan

svetovalec II                                                                                                Srečko GEČ, s. p.