Razdalja od ceste pri oranju in onesnaževanje cest

Medobčinski inšpektorat Skupnega organa Koroške opravlja nadzor nad onesnaženjem cest z blatom in zemljo, oranjem preblizu ceste in gradnjo v varovalnem pasu ceste brez soglasja upravljavca občinskih cest. Javni interes uporabnikov javnih cest je, da so te normalno prevozne in da na njih ni elementov, ki ogrožajo ali so potencialno nevarni za vse udeležence v prometu.

V pomladnem času se opaža povečan obseg dela na poljih, ta dela pa se potem izvajajo pretežni del leta, dokler se pridelki ne pospravijo s polj. Delo se s polj prestavi v gozd, kjer kmetje v hladnejšem delu leta podirajo drevesa. Kmetje v času poljedelskih opravil pripeljejo delovne stroje oz. traktorje in delajo na poljih, njivah, travnikih in v gozdovih. Kar nekaj površin se nahaja v bližini javnih poti in cest, katerih lastnik in upravljavec je občina. Onesnažene ceste so še posebej nevarne za voznike, kadar so mokre zaradi padavin, saj povzročijo spolzko cestišče in zmanjšan oprijem pnevmatik na cestišču. Poljedelec je dolžan da, preden se z delovnim strojem vključi na javno pot, s pnevmatik in delovnih strojev očisti blato, zemljo in podobne snovi. V kolikor pnevmatik in strojev ne očisti, blato, zemlja in podoben snovi s stroja padajo na cesto in jo onesnažijo. Takšno onesnaženje poleg povzročanja nevarnosti pomeni tudi prekršek cestno prometnih predpisov, saj 1. alinea 5. točke 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah določa, da je na cestišče javne ceste prepovedano nanašati blato ali ga kako drugače onesnaževati. Za omenjen prekršek je predpisana tudi dokaj visoka globa v višini 1.000 EUR, če ta prekršek stori fizična oseba. Če prekršek stori pravna oseba, je globa še višja. Občina zato poziva vse poljedelce in voznike tovornih vozil, da so pri svojem delu pozorni na kakršno koli onesnaženje javne ceste, ki bi bila posledica njihovega dela na kmetijskih zemljiščih ali na drugih podobnih lokacijah. Prav tako je potrebno poljedelce opozoriti na posledice nedovoljenega oranja njiv v bližini javne ceste. 4. točka 2. odstavka 5. člena Zakona o cestah namreč prepoveduje orati na razdalji manj kot 4 metre od roba cestnega sveta v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot 1 meter od roba cestnega sveta vzporedno s cesto (primer pravilnega vzporednega in pravokotnega oranja odmika od roba asfalta sta na spodnjih slikah). Tudi za tovrstni prekršek je predpisana globa v višini 1.000 EUR za fizične osebe. Pri tem je potrebno posebej poudariti, da cestni svet ni rob asfalta. Orač in tudi drugi morajo upoštevati, da je potrebno poleg roba asfalta za odmik upoštevati najmanj še bankino, naprave za odvodnjavanje, če so tik ob cestišču (mulda, koritnica), nasip ali vkop, ker vse to sestavlja cestno telo in vpliva na cesto in je del cestnega sveta. Na sliki je prikazan primer pravilnega vzdolžnega oranja, ki pri oranju upošteva tudi odmik od cestnega telesa in ne samo od roba asfalta oziroma vozišča. Oranje kmetijske površine bližje od predpisane lahko privede do poškodovanja spodnjega nosilnega ustroja ceste. Posledica preorane njive preblizu bankine ali celo v cestišče je razpokanost asfalta, posedki robu prometnega pasu, spremenjena trdnost bankin in s tem stabilnost samih cest, kar precej skrajšuje življenjsko dobo cest. Poškodbe cestišča se morajo zaradi zagotovitve varnosti udeležencev v cestnem prometu, nujno takoj sanirati. Zaradi premajhnih odmikov od cestnega sveta orači obračajo traktorje s priključki na cestnem svetu, celo na asfaltnem vozišču, s čemer povzročajo poškodbe bankine in onesnaženje vozišča. Zato je ob oranju, spravilu poljskih pridelkov in podobno potrebno paziti, da se stroji ne obračajo na cestišču (na bankini in asfaltnem vozišču) in da se ne onesnaži vozišča ter poškoduje bankin ali cestnih smernikov. Namen članka je preventivno obveščanje občanov, s katerim jih skušamo odvrniti od škodljivega ravnanja. Občane pozivamo, da ravnajo odgovorno in poskrbijo, da varnost v cestnem prometu ne bo ogrožena.



Alenka Lauko, inšpektorica